Stopnje demence

Stopnje demence

Stopnje demence razvrščamo na 3 osnovne stopnje:

 

Stopnje demenceZnačilnosti
Blaga stopnja • Ta stopnja lahko traja od 3 do 5 let.
• Oseba je še sposobna živeti in delovati samostojno: opravljati delo, voziti avtomobil, skrbeti zase.
• Na začetku pojav le blagih motenj spomina, težave z učenjem in mišljenjem.
• Pojavi se blaga motnja pozornosti, ko oseba ne zmore slediti pogovoru, posebno v večji skupini, se umika družbi in izgublja zanimanje za stvari, ki so jo do nedavnega veselile.
• Nato pridejo v ospredje pozabljivost, čustveni umik, pogosto tudi žalost in otopelost.
• Nadaljuje se s spominskimi motnjami, ko bolnik pozabi, da pozablja in se velikokrat ponavlja. Ko ga svojci na to opozorijo, postane jezen, odklonilen in nezaupljiv.
• Pritoževanje nad motnjami spomina: oseba pozabi, kam je postavila družinske objekte, pozabi imena, ki jih je prej zelo dobro poznala.
• Pojavi se zanikanje težav in rahla anksioznost.


Prepoznani znaki, kadar se pojavljajo vedenja na več kot enem področju:

o Oseba se lahko izgubi, ko potuje po neznanih lokacijah.
o Sodelavci in ljudje v njegovi bližini postajajo sumničavi do njegovih težav.
o Oseba bo morda prebrala knjigo, si ogledala film, bila na prireditvi, a bo o tem le malo vedela.
o Težave z zapomnitvijo imen, ko bo predstavljala ljudi.
o Izguba ali zalaganje predmetov.
o Klinično testiranje lahko pokaže težave s koncentracijo.

Objektivne pokazatelje težav s spominom lahko dokažemo le s formalnimi testi.
Zmerna stopnja• Obdobje lahko traja od 3 do 12 let.
• Zmanjšano znanje pri splošnih in novejših vsebinah (npr. kdo je predsednik države, katero je glavno mesto države, kdo je znan pesnik ipd.).
• Težave pri sporazumevanju (oseba ne najde ustreznih besed, težje sledi pogovoru).
• Težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil, skrbi za higieno, uporabi pripomočkov (kuhinjski pripomočki, elektronske naprave, TV, telefon itd.).
• Oseba ne zmore ponoviti pomembnih informacij iz trenutnega življenja, kot sta naslov ali telefonska številka, imen bližnjih, šole itd. Pogosta dezorientacija za datum, dan, prostor, letni čas, težave s štetjem nazaj (od 40 ali od 20).
• Oseba še pozna domače in ima še ohranjene spomine iz svoje osebne zgodovine (epizodični spomin).
• Nekatere aktivnosti še lahko opravlja sama.
• Motnje koncentracije na več področjih.
• Izguba sposobnosti za potovanje, rokovanje z denarjem itd.
• Nesposobnost opravljanja kompleksnih nalog.
• Čustvena občutljivost in izogibanje situacijam: zanikanje je dominantni obrambni mehanizem, pretirana ljubosumnost, blodnje, agresivnost ali apatija, jeza, impulzivnost.
• Funkcioniranje brez pomoči ni več mogoče: oseba potrebuje skrbništvo, ne zmore več živeti samostojno.
Napredovalna stopnja• Plaki in pentlje so prisotni na večjem delu možganov.
• Oseba običajno pozabi imena sorodnikov, lahko prikliče svoje ime, a ima težave pri drugih družinskih članih – ne loči svojcev od tujcev.
• Počasno nezavedanje vseh nedavnih dogodkov in izkušenj.
• Oseba zmore priklicati le nekaj dogodkov in osnutkov znanja iz preteklega življenja.
• Težave s štetjem naprej ali nazaj pri številih večjih od 10.
• Motnje v vsakodnevnem ritmu: motnje spanja.
• Spremembe v osebnosti in čustvovanju: oseba ima lahko deluzijske izkušnje, pojavljajo se apatičnost, obsesivni simptomi, strah ali izguba primernega vedenja.
• Vse verbalne sposobnosti so izgubljene. Pogosto govora sploh ni, prisotno je samo brundanje.
• Osebe potrebujejo pomoč pri dnevnih opravilih, inkontinenci, pomoč pri hranjenju in toaleti.
• Izguba osnovnih psihomotoričnih funkcij: postopna izguba sposobnosti hoje. Možgani izgubijo zmožnost, da povedo telesu kaj naj naredi.
• Na koncu obdobja so pri osebi ohranjene le še vegetativne funkcije.

Ukrepi pri demenci

Stopnje demenceZnačilnosti
Blaga stopnja• Največji učinek na zmanjšanje kognitivnega upada ima izvajanje preventivnih aktivnosti: kognitivne vaje (krepitev pozornosti, spomina, reševanje problemov ipd.), vaje za senzoriko, senzomotoriko, telesne aktivnosti, skrb za zdravo prehrano in krepitev ustreznega življenjskega sloga.
• Osebi moramo pomagati pri načrtovanju dnevnih opravil: dnevnik spremljanja aktivnosti, jemanja zdravil, vodenje financ, načrtovanje pomembnih dogodkov, načrtovanje dnevnih opravil (hranjenje, prosti čas idr.).
• Načrtovanje prihodnosti: ureditev pravnih formalnosti, pogovor o negi in bivanju v domu za ostarele itd.
Zmerna stopnja• Izvajanje aktivnosti na prilagojen način z osebo, ki bolnika vodi in krepi njegove ohranjene sposobnosti.
• Priporočene so aktivnosti, ki spodbujajo spomine na preteklost, opravljanje preprostih aktivnosti, ki krepijo motoriko in senzoriko, aktivnosti za ohranjanje in krepitev vseh vrst dolgotrajnih spominov (implicitni-proceduralni, epizodični, semantični spomin).
• Vodene aktivnosti, ki spodbujajo gibanje.
• Skrb za ustrezno komunikacijo (validacija) in druženje.

Napredovalna stopnja• Popolna nega.
• Aktivnosti, ki krepijo senzorne zaznave, ki osebo sproščajo, umirjajo.
• Aktivnosti za ohranjanje obstoječih funkcij.